Od petka 23.6. do ponedeljska 26.6.2017 smo vodniki sodelovali pri planinskem taboru mladih planincev. Tabora se je udeležilo 15 otrok od 3. razreda naprej.
V petek so starši pripeljali otroke na Ljubelj, od koder smo se peš podali na Zelenico. V dobri uri smo prišli do našega začasnega “doma”. Po večerji smo otrokom predstavili dvodnevni pohod na Stol in nazaj.
V soboto smo se po zajtrku odpravili na Stol. Šli smo po Zgornji poti do sedla Šija, nato pa smo se spustili proti Spodnji poti na Stol. Skozi krnico V Kožnah smo se povzpeli do melišča pod Stolom. Tam sva vodnika malo pred koncem melišča naredila vrvno ograjo, da so otroci lažje premagali nekoliko težje prehoden teren. Povzpeli smo se na najvišji vrh Karavank – Stol (2236m) in potem odšli v Prešernovo kočo na kosilo. Po kosilu smo se razdelili po sobah. Zunaj sta se menjavala sonce in megla, zato smo se zadrževali v koči ali v njeni okolici. Imeli smo še uro iz orientacije, otroci pa so pisali prispevke za glasilo tabora.
Za nedeljo je bilo napovedano nekoliko slabše vreme, zato smo zjutraj malo prej zajtrkovali in se hitro odpravili proti Zabreški planini in Zelenici. Na poti nas je dobil dež, ki pa ni bil premočan. Med Tinčkovo kočo in Kočo pri izviru Završnice pa nas je ujela ploha in nas kar močno namočila. Pohiteli smo proti Domu na Zelenici, kjer smo se posušili, se preoblekli, prijazni oskrbniki pa so zakurili krušno peč v jedilnici. Okusna juha nas je lepo pogrela, kosilo pa smo končali s sladico. Po kosilu smo otrokom dali čas za počitek. Po večerji smo naredili še analizo pohoda. Otroci so povedali, kaj jim je bilo najbolj všeč, opozorili smo jih tudi na napake, ki so jih delali na poti. Otrokom je bil posebej všeč dež, ki nas je namočil, vsi pa so bili veseli, da smo uspešno izpeljali pohod. Narisali so tudi prispevke za glasilo tabora.
Zadnji dan nas je čakal še prikaz plezanja na Učni plezalni poti Spodnji Plot. Vodnika sva pripravila varovanje in otrokom v treh skupinah pokazala opremo in jim pomagala pri plezanju. Vsakega sva navezala na vrv in mu pokazala osnove tehnika gibanja po zavarovanih poteh. Najmlajši so premagali samo lažji, (skoraj) vodoravni del, starejši pa so poleg varovanja z vrvjo uporabljali tudi samovarovalni komplet. Premagali so krajšo vertikalo, nato pa so se po vrvi spustili po strmem pobočju. Dopoldan je kar prehitro minil in morali smo na kosilu, po kosilu pa nazaj do Ljubelja, kjer je otroke že čakal prevoz do doma.
Otrokom smo na taboru vodniki skupaj z mentoricama poskušali pokazati vsaj nekaj lepot pravega visokogorja, jih naučiti pravilne hoje in obnašanja v hribih in kočah. Pokazali smo jim tudi osnove plezanja in varovanja. Po njihovih nasmehih na obrazih in po fotografijah, ki smo jih posneli, sodeč, nam je to tudi uspelo. Vsem so štirje dnevi (pre)hitro minili in otroci so si želeli tabor podaljšati še za kak dan.
Branko Velkavrh
Primož naredil si dobro reportažo.Naj pokomentiram-dobro bi bilo vsako slikco podnasloviti. Ste bili pa kar korajžni, da ste otroke popeljali na športno ferato -lažjo levo stran. Še jaz nisem preplezal lažje leve.Takoj po nekakih štiridesetih metrih vzpenjanja, kjer je C sem raje previdno sestopil.Mlajši kolega, ki greva večkrat kam skupaj pa je po levi šel gor in dol.Za dol je ocenil, da je bilo kar težko.
Naj popravim samo opis poti -gre se skozi Dolino v Kožnah , nato pa med kamnitimi balvani v krnico Mel.Na desni se vidi greben Orlic (Belščica)-so Stolov severovzhodni greben od katerega ga loči Stolova škrbina in sega so sedla Belščica odkoder se spustimo k Celovšli koči.Na sredi je greben razločno razpolovljen s Celovško škrbino.,ki me d seboj loči vrh Celovške špice od vrha zahodnega Jelenčka .Najvišji vrh grebena je Krkotnik.S sedla Belščica pa imamo vzhodni Jelenček. Pred leti sem celotni greben preplezal v spremstvu alpinista seveda navezan. Prečenje v Karavankah nima konkurence. Konkurenco mu dela le prečenje Mož nad Zelenico, ki sem jo tudi že naredil lani.Na levi strani pa je Srednja peč in Orličje .