V nedeljo 29.10. smo bili na zelo zahtevnem pohodu po “Ovčji poti po Raduhi”. Pohod je vodila vodnica Kaja Kos, pomagal pa ji je vodnik Primož Grešovnik. Pohoda se je udeležilo 8 udeležencev: dva naša člana, dva planinca s Ptuja (in okolice) ter štirje člani PD Ruše. Kako smo se v jesenskem vremenu (tudi z nekaj dežja) na pohodu imeli, si preberite in oglejte spodaj.

V nedeljo smo se podali na zelo zahtevno neoznačeno Ovčjo pot okoli Raduhe. Večkrat pot zbledi in preči nekaj grap. V večji meri pot  po prepadni prečki pod stenami Raduhe, tako da smo si večkrat ‘za ziher’ pomagali z vrvjo. Malo smo si oddahnili na ‘bivaku’ Planika z vpisno knjigo, nato pa po zadnji grapi poiskali prehod na greben.

Posebnega dežja ni bilo napovedanega, a kar nekaj kapljic in pisane barve drevja so poskrbele za pravo jesensko vzdušje. Vsekakor bi pot raje ponovili v zelo suhih razmerah in jo v mokrih lahko kar v en glas odsvetujemo.

Ekipa je bila izkušena in 3/4 poti zelo zbrana ter uigrana, zato smo držali dobro vzdušje, ki ga je popestrilo tudi nekaj čokoladic, rezervne pijače in planik. In nekaj gimnastičnih manevrov po/med in pod ruševjem…

Zaključni zahodni greben pod zadnjim delom vzpona (ki poteka po v MAPZS vrisani poti) je presenetil z lepimi razgledi na zeleno-rumeno-oranžna pobočja nad Solčavo.

Ob povratku na Grohat (po klasiki z vrha Raduhe) smo bili zelo veseli, da so nas prijazne oskrbnice počakale in ‘nafutrale’. Tja smo prispeli že v mraku. Skrajni čas je, da so rokavice, ‘puhovke’ in naglavne svetilke obvezna oprema vsakega odhoda v hribe.

Zapisala Kaja Kos