Na prekrasno soboto smo se štirje člani PD Prevalje odpravili na pohod na Olševo. Pohod je vodil vodnik Primož Grešovnik. Kako smo v poletnem vremenu uživali na zanimivi in na določenih mestih zahtevni turi, si preberite spodaj.

Z osebnim avtomobilom smo se pripeljali do kmetija Rogar in pri cerkvi sv. Duha pričeli vzpon proti Olševi. Na razpotju za Potočko zijalko in Lipševa vrata smo zavili levo proti Avstriji in Lipševim vratom. Pot najprej preči pobočje Olševe, nato pa se spusti proti Lipševim vratom. Pod največjim oknom smo si nadeli čelade in se (po z jeklenico zavarovani poti) sprehodili skozenj. Nato smo si ogledali malo okno in se po zavarovani poti po oboku nad spodnjim oknom povzpeli še do zgornjega okna. Tam smo naredili nekaj selfijev in uživali v razgledih na vse strani. Sledil je spust po jeklenici do poti, ki nas je pripeljala do oken in do mesta, kjer smo prej pustili pohodne palice. Po krajši pavzi je sledil strm vzpon proti Obelkamnu. Pot, ki se res strmo vzpenja, je lepo speljana po grapah in meliščih. Na dveh mestih je zavarovana z jeklenico. Na vrhu Obelkamna smo si privoščili daljšo pavzo za malico. Razgledi so bili prekrasni, zato smo kar nekaj časa uživali. Sledila je pot po nekdanji graničarski poti po grebenu Olševe. Hodili smo malo gor, malo dol in kmalu zagledali naš naslednji cilj – Govco – najvišji vrh Olševe. Sledil je malo zahtevnejši spust do razpotja, kjer se pot čez greben priključi poti, ki na Govco vodi od Potočke zijalke. Po krajšem vzponu smo prišli do Govce, kjer smo lahko uživali v razgledih na vse strani. Na vrhu je bilo kar nekaj ljudi, ki so prišli po raznih poteh. Po daljši pavzi je sledil spust do prej omenjenega razpotja, kjer smo zavili levo na pot proti Potočki zijalki. Spust po strmih travnikih, ki je lepo speljan in na dveh mestih zavarovan z jeklenico, je hitro minil in kmalu smo prišli na pot, ki od Potočke zijalke vodi na Obelkamen. Sledil je le krajši spust po melišču in ob jeklenici do Potočke zijalke. Ogledali smo si jamo in se sprehodili po njej. Na klopcah pred jamo smo občudovali Kamniško-Savinjske alpe, ki so se že začele ovijati v oblake. Nato smo se spustili po poti do razpotja, kjer smo zjutraj zavili levo in se nato spustili do kmetije Rogar, kjer smo se odžejali in strnili vtise s prekrasne ture, ki je zaradi odlične družbe kar prehitro minila.